Opis

CPTSS mora biti uporabnikom lahko dostopen. Premišljeno izbrana lokacija in umestitev storitve lahko zato izboljša rezultate delovanja.

×

Smernice

Za uspeh CPTSS je ključnega pomena njegova fizična dostopnost ključnim populacijam z višjim tveganjem, ki jih nagovarjamo s testom.

Za doseganje tega cilja lahko razvijemo dve strategiji:

1. Strategija nepremičnosti: Testiranje se izvaja na sedežu CPTSS.
2. Strategija mobilnosti: Testiranje se izvaja v prostorih partnerskih organizacij, na mestih srečevanj MSM (klubi, savne), na tržnicah, v frizerskih salonih, lekarnah itd. Mobilne enote (kombiji) omogočajo menjavanje lokacij in se jih lahko uporablja, če drugi prostori ne omogočajo primernih pogojev za izvajanje testa (npr. zaupnosti, varnosti in primerne higiene). Povzeto po COBATEST: Navodilo za izboljšanje dela

Ključna merila za izbor lokacije testiranja so:

• fizična dostopnost ciljni populaciji,
• okolje, ki zagotavlja zaupnost,
• nevtralna lokacija,
• sproščeni in uporabniku prijazni prostori,
• bližina javnega prevoza.

×

Prilagoditve

Upoštevanje zgoraj navedenih meril pri izbiri različnih lokacij je odvisno od potreb in življenjskega sloga lokalnih MSM.

Nekatera merila so, odvisno od okolja, bolj pomembna od drugih. Če so ciljna skupina razkriti geji, ki zahajajo v gejevske lokale in savne v neki mestni četrti, je fizična bližina CPTSS pomembnejša od nevtralnosti lokacije in okolja, ki zagotavlja zaupnost. Če je ciljna skupina družbeno marginalizirana in zaradi morebitne diskriminacije ni razkrita, so pomembni predvsem nevtralnost lokacije, zaupno okolje in bližina javnega prevoza.

Tako je na primer barcelonski CPTSS že od daleč zlahka prepoznaven in se nahaja v gejevski četrti, medtem ko sta atenski Checkpoint in ljubljanska Legebitra v središču mesta, a na nevtralni lokaciji brez posebnih označb, ki bi kazale na prisotnost CPTSS.

Nekateri CPTSS ne uporabljajo označb ali napisov razen npr. zvoncev, s čimer zagotavljajo občutek varnosti tistim uporabnikom, ki pri vstopanju v CPTSS ne želijo biti opaženi. Takšne rešitve morajo biti odraz potreb ciljne skupine. Ker se potrebe te skupine spreminjajo, jih moramo spremljati in rešitve sproti prilagajati.

Možnosti za znižanje stroškov:

• souporaba prostorov z drugimi nevladnimi organizacijami, še posebej če so prostori po koncu delovnega dne prosti,
• mobilno testiranje in testiranje na terenu namesto nepremične testirne točke.

×

Izboljševanje kakovosti

Drugo vprašanje samoevalvacijskega vprašalnika projekta Euro HIV EDAT (link) se osredotoča na to, kako storitev odgovarja na potrebe ciljne populacije. Sodelovanje zaposlenih v fazi načrtovanja ali prenove lahko pomaga pri ureditvi prostora, skladnega s predpisi, ki zagotavlja spodbudno delovno okolje. Upoštevanje potreb in želja prostovoljcev in ciljne populacije lahko pripomore k sproščeni in prijazni ureditvi prostorov.

Orodje PQD (Razvoj kakovosti z udeležbo, ang. Participatory Quality Development) ponuja metode za aktivno sodelovanje MSM, tudi takrat, ko je na voljo le malo časa in sredstev.

Za dostop do tega orodja in navodil za uporabo pojdite na www.quality-action.eu.

×

Akcijski načrt

Pričujoč Akcijski načrt vam bo pomagal pri neposrednem delu z elementi, ki ste jih identificirali kot prioritetne (rumena in/ali rdeča polja v Kontrolnem seznamu). Vpišite vaš seznam aktivnosti, ki naj bodo čim bolj specifične. Ko zaključite, lahko vaše Akcijske načrte za vsa poglavja prenesete na svoj računalnik v obliki datotek .xlsx in jih natisnete. Akcijski načrti tvorijo osnovo za vaše nadaljnje načrtovanje, implementacijo in evalvacijo storitev.

Akcijski načrt prikazuje zaporedje smiselnih korakov ali aktivnosti, ki jih je smiselno izvesti, da bo specifična strategija uspešna. Akcijski načrt sestoji iz štirih osrednjih elementov: (1) kaj je potrebno narediti (specifične naloge), (2) kdo bo to naredil (odgovornost), (3) do kdaj (časovni okvir) in (4) kako se bo implementacija nalog spremljala.

×

Opis

Za svoje delovanje CPTSS potrebuje minimalno število ločenih prostorov za zaupno testiranje in svetovanje, pohištvo in ostalo opremo.

×

Smernice

Ker CPTSS-ji delujejo v zelo različnih prostorih – pisarnah, skupnostnih centrih, kombijih, na mestih srečevanj MSM –, enotnega načina za ureditev prostorov ni.

Pred urejanjem prostorov je najbolje preveriti, kako izgledajo že delujoči CPTSS, za predloge pa lahko zaprosimo tudi člane ekip teh CPTSS.

Tule je nekaj primerov:

• http://mycheckpoint.gr/?page_id=125
• http://www.checkpointlx.com/
• https://aidsfondet.dk/checkpoint-koebenhavn

 

×

Prilagoditve

Ureditev prostora mora zagotavljati nemoteno delovanje recepcije in čakalnice ter izvajanje testiranja, svetovanja in administrativnih nalog, vse v varnem in prijaznem okolju z zagotavljeno zaupnostjo.

Ureditev prostorov ter namestitev pohištva in opreme sta odvisni od različnih dejavnikov. Nekateri CPTSS so odvisni od predpisov npr. o varnosti ali dostopu za gibalno ovirane osebe, drugi od življenjskega sloga in pričakovanj ciljne populacije in osebja – zaposlenih in prostovoljcev.

Tako je na primer dobro, če sta recepcija in čakalnica urejeni tako, da uporabnikom nudita občutek zaupnosti in anonimnosti. Predvajanje glasbe v prostoru pred testirno sobo in vidna zvočna izolacija nudita večjo zasebnost in občutek varnosti. Oprema prostorov lahko pripomore k sproščenosti uporabnikov.

Možnosti za znižanje stroškov:

• nakup rabljenega pohištva,
• pomoč prostovoljcev pri urejanju in opremljanju prostorov,
• sponzorstvo pri nakupu pohištva, vozil in opreme.

×

Izboljševanje kakovosti

Drugo vprašanje samoevalvacijskega vprašalnika projekta Euro HIV EDAT se osredotoča na to, kako storitev odgovarja na potrebe ciljne populacije. Sodelovanje zaposlenih v fazi načrtovanja ali prenove lahko pomaga pri ureditvi prostora, skladnega s predpisi, ki zagotavlja spodbudno delovno okolje. Upoštevanje potreb in želja prostovoljcev in ciljne populacije lahko pripomore k sproščeni in prijazni ureditvi prostorov.

Orodje PQD (Razvoj kakovosti z udeležbo, ang. Participatory Quality Development) ponuja metode za aktivno sodelovanje MSM, tudi takrat, ko je na voljo le malo časa in sredstev.

Za dostop do tega orodja in navodil za uporabo pojdite na www.quality-action.eu.

×

Opis

Delovni čas pomeni tisti čas, ko je CPTSS odprt za testiranje in svetovanje.

×

Smernice

Izbor pravega delovnega časa je za uspeh CPTSS zelo pomemben. Delovni čas, ki MSM omogoča čim lažji dostop do testiranja, povečuje možnosti za uspeh pri doseganju tistih z višjim tveganjem za okužbo s hivom.

V nekaterih primerih fiksna testirna točka CPTSS s točno določenim in vnaprej znanim delovnim časom ne zadostuje. Nadomestimo oziroma dopolnimo jo lahko z mobilno enoto (kombijem) in/ali testiranjem na mestih srečevanja ciljne populacije.

 

Primer

Da bi se čimbolj prilagodili potrebam uporabnikov, naj bo:

• CPTSS na lahko dostopni lokaciji,
• vzdušje v CPTSS sproščeno in prijateljsko,
• na voljo možnost mobilnega testiranja in testiranja na mestu srečevanja ciljne populacije – tako se lahko doseže tiste, ki se ne želijo ali ne morejo udeležiti testiranja v testirni točki CPTSS, oziroma tiste, ki se bodo testirali, ker se jim bo ta možnost ponudila,
• storitev brezplačna ali plačljiva po simbolični ceni,
• CPTSS odprt v času, ko večina ljudi ne dela (zvečer, vikendi).

Povzeto po COBATEST: Navodilo za izboljšanje dela

×

Prilagoditve

Bistveno je, da delovni čas CPTSS prilagodite lokalnim navadam, načinu življenja ter potrebam in željam ciljne skupine. Običajno to pomeni, da je CPTSS odprt v času, ko večina ljudi ne dela, na primer ob večernih urah in med vikendi.

Ti termini, ki sicer ustrezajo ciljni skupini, pa so lahko obremenjujoči za zaposlene in prostovoljce. Verjetno bodo po začetnem obdobju delovanja potrebne prilagoditve delovnega časa.

Vključitev vprašanja o delovnem času v vprašalnik o zadovoljstvu lahko pomaga pri odločitvi o spremembi delovnega časa.

×

Izboljševanje kakovosti

V fazi načrtovanja ali uvajanja sprememb je za optimizacijo dostopa in uporabe storitve treba upoštevati mnenja ciljne skupine, zaposlenih in prostovoljcev.

Orodje PQD (Razvoj kakovosti z udeležbo, ang. Participatory Quality Development) ponuja metode, s katerimi k procesu odločanja pritegnemo vse deležnike, tudi takrat, ko je na voljo le malo časa in sredstev.

Za dostop do tega orodja in navodila za uporabo pojdite na www.quality-action.eu.

×