Opis

Svetovanje v CPTSS pomeni ponujanje informacij, podpore in napotitve v nadaljnjo zdravstveno oskrbo skozi dialog z usposobljenim svetovalcem pred in po testiranju za hiv.

×

Smernice

Svetovanje v CPTSS je za uporabnika priložnost, da se posveti svojemu zdravju. Svetovanje pred in po testiranju sta dva ločena dela enega pogovora, običajno z istim svetovalcem.

Svetovalci oziroma izvajalci testiranja v CPTSS so običajno vrstniki (tudi sami del ciljne populacije, v našem primeru MSM). V manjših skupnostih, kjer se mnogi med sabo poznajo, je to včasih lahko težava. Tako svetovalec kot uporabnik storitve lahko zavrneta sodelovanje v procesu, če pride do take situacije. Takrat prevzame proces svetovanja in testiranja druga usposobljena oseba iz ekipe.

Glejte tudi (Povezava na COBATEST Navodila za izboljšanje dela (3.5 na strani 36).)

Pogovor pred testiranjem vedno vključuje podajo soglasja in se lahko osredotoča tudi na:

• oceno tveganja,
• informacije o testu ali testih, ki so na voljo,
• informacije o zaupnosti oziroma anonimnosti,
• izpolnjevanje obrazcev, npr. obrazcev za redno zbiranje podatkov.

Svetovanje po testiranju se v glavnem osredotoča na rezultate testiranja in lahko vključuje tudi:

• urejanje potrditvenega testiranja,
• informacije o zaupnosti oziroma anonimnosti,
• napotitev na druge storitve,
• evalvacijo,
• vključitev v storitev opomnikov za naslednja testiranja,
• pogovor o obveščanju partnerja,
• pogovor in urejanje napotitve v zdravstveni sistem za zdravljenje hiva,
• spremljanje uporabnika domov ali na potrditveni test.

Pisne informacije za uporabnika in smernice za svetovalca so lahko v procesu svetovanja v pomoč. Pri tem pa je pomembno uskladiti količino pisnih informacijskih materialov in skript s potrebami uporabnika v danem trenutku. Obstaja vrsta standardov, kontrolnih seznamov in skript za svetovalne pogovore, ki vsebujejo variacije glavnih korakov za vsakega od treh možnih svetovalnih pogovorov, ki izhajajo iz testiranja.

Pogovor pred testiranjem:

• pozdravite uporabnika,
• informirajte uporabnika o strokovni zaupnosti oziroma anonimnosti,
• če izvajate usposabljanje svetovalcev, uporabnika predhodno prosite za soglasje za prisotnost osebe, ki se usposablja, pri svetovanju,
• vprašajte uporabnika, zakaj se je prišel testirat, in se z njim pogovorite o obdobju diagnostičnega okna,
• pojdite skozi vprašalnik o oceni tveganja (glejte tudi razdelek o oceni tveganja),
• ponudite dodatne teste (SPO, hepatitis), če menite, da je relevantno,
• pojasnite proces testiranja,
• pojasnite, kaj pomeni reaktiven oziroma nereaktiven rezultat testa,
• uporabnika vprašajte, kakšen rezultat pričakuje in kaj bi zanj pomenil reaktiven rezultat,
• pridobite soglasje za izvedbo testiranja (glejte tudi Soglasje in zaupnost).

Pogovor po testiranju v primeru nereaktivnega rezultata:

• pojasnite, kaj pomeni nereaktiven rezultat, in se o njem pogovorite,
• pogovorite se o tem, kako se spoprijeti s tveganjem za okužbo s hivom v prihodnosti,
• pogovorite se o zadovoljstvu s spolnostjo (»Ste zadovoljni s svojim spolnim življenjem?«), in če je smiselno, o drugih zdravstvenih temah, povezanih s spolnostjo, npr. o SPO, kemseksu, PrEP,
• pogovorite se o tem, kdaj je smiselno opraviti naslednji test, in ponudite možnost opomnika, če to storitev nudite,
• ponudite informativne materiale, kondome in lubrikante, pribor za varno uporabo drog, če je to smiselno,
• ponudite napotitev na druge storitve, če je to smiselno,
• povabite uporabnika, da vam posreduje povratne informacije za evalvacijo (preko fizičnega ali spletnega vprašalnika).

Svetovanje po testu v primeru reaktivnega rezultata:

• pojasnite, kaj pomeni reaktiven rezultat,
• poslušajte uporabnikovo reakcijo in mu nudite podporo pri njegovem prvem odzivu – pri tem pojasnite trenutne možnosti za zdravljenje in splošno prognozo za okužbo s hivom, če je to v dani situaciji smiselno,
• pogovorite se o možnostih prenosa virusa,
• pogovorite se o možnosti povabila spolnega(-ih) partnerja(-ev) na testiranje (glejte tudi razdelek o obveščanju partnerjev),
• pojasnite, kaj je potrditveni test,
• uredite termin za potrditveni test (če se ta ne izvaja na vaši testirni točki),
• spremite uporabnika na potrditveni test ali domov, če je to mogoče oz. primerno.

(Povezava na cdc_hiv_scripts-rapid_hiv_testing_for_individuals)

 

×

Prilagoditve

Svetovanje je prilagojeno vsakemu posameznemu uporabniku, ki ima možnost, da se pogovori o zadevah, o katerih se želi pogovoriti, in druge preskoči. To se še posebej nanaša na tiste, ki se testirajo pogosto.

Svetovanje je dvosmerni pogovor, v katerem se svetovalec prilagaja potrebam uporabnika. Pogoste prilagoditve, ki se jih poslužujejo svetovalci:

• uporabnike, ki se testirajo pogosto, vprašajte, ali je od zadnjega testiranja prišlo do kakšnih sprememb, ali ima uporabnik kakšna vprašanja glede rutinskega procesa oz. ali bi se rad pred testom pogovoril o čem specifičnem,
• z uporabniki MSM, ki so bili diskriminirani, se pogovorite o možnostih podpore in o mrežah MSM; če je to smiselno, uredite napotitev,
• uporabnike, ki so bili tveganju izpostavljeni pred kratkim (manj kot 72 ur), napotite na PEP.

Svetovalni postopek mora biti prilagojen tudi lokalnim okoliščinam, npr. glede na:

• proces potrditvenega testiranja,
• storitve, ki so na voljo.

Predvsem v primerih, ko se rezultati pridobivajo od zunanjega laboratorija, je pomembno razmisliti, kdaj bo za rezultat izvedel svetovalec, pred uporabnikom ali hkrati z uporabnikom. CPTSS uporabljajo obe možnosti in vsaka od njiju ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Če svetovalec pozna rezultat testa pred uporabnikom, se lahko pripravi in svoje delo prilagodi situaciji. Če za rezultat izve hkrati z uporabnikom, se lahko izogne nenamerni govorici telesa, s tem se lahko poudari narava vrstniške podpore v procesu in testiranje kot tako se lažje normalizira.

Navadno se rezultate sporoča samo osebno ali po telefonu. Nekateri CPTSS vendarle nudijo tudi možnost pisnega obvestila s pripisom, da gre za rezultat presejalnega testa in ne za diagnozo.

Svetovanje po testiranju v primeru reaktivnega rezultata lahko vključuje tudi:

• urejanje kontrolnega termina za uporabnika,
• spremljanje uporabnika domov oziroma na potrditveni test in druge dogovorjene povezane termine.

×

Izboljševanje kakovosti

Četrto in peto vprašanje samoevalvacijskega vprašalnika projekta Euro HIV EDAT se osredotočata na svetovanje. Poleg tega so za svetovalce, njihovo podporo in vzdrževanje ter izboljševanje njihovega dela bistvenega pomena redne intervizije (skupinska srečanja, kjer se kolegi posvetujejo o odprtih vprašanjih in se pogovarjajo o tem, kako izvajajo svetovanja) in/ali supervizije.

Poleg uvodnega in nadaljevalnega usposabljanja morajo vsi svetovalci v CPTSS ne glede na to, ali so vrstniki, profesionalci ali oboje, imeti dostop do podpore, supervizije, intervizije in/ali mentorstva, če se želi ohranjati kakovost svetovanja.

Več informacij dobite v lokalnih profesionalnih združenjih in izobraževalnih institucijah za psihologe in svetovalce.

×

Akcijski načrt

Pričujoč Akcijski načrt vam bo pomagal pri neposrednem delu z elementi, ki ste jih identificirali kot prioritetne (rumena in/ali rdeča polja v Kontrolnem seznamu). Vpišite vaš seznam aktivnosti, ki naj bodo čim bolj specifične. Ko zaključite, lahko vaše Akcijske načrte za vsa poglavja prenesete na svoj računalnik v obliki datotek .xlsx in jih natisnete. Akcijski načrti tvorijo osnovo za vaše nadaljnje načrtovanje, implementacijo in evalvacijo storitev.

Akcijski načrt prikazuje zaporedje smiselnih korakov ali aktivnosti, ki jih je smiselno izvesti, da bo specifična strategija uspešna. Akcijski načrt sestoji iz štirih osrednjih elementov: (1) kaj je potrebno narediti (specifične naloge), (2) kdo bo to naredil (odgovornost), (3) do kdaj (časovni okvir) in (4) kako se bo implementacija nalog spremljala.

×

Opis

Soglasje pomeni uradni pristanek na testiranje, ki temelji na zadostnem poznavanju procesa testiranja in potencialnih rezultatov.

×

Smernice

Za zagotovitev tega, da uporabnik razume test in njegove rezultate in da k testiranju pristopa prostovoljno, se CPTSS poslužujejo formalnih procesov za pridobitev soglasja in tega zabeležijo.

Ta proces je običajno vključen v pogovor pred testiranjem ali v oceno tveganja. Soglasje je najpogosteje pridobljeno ustno z odgovorom na vprašanje: »Če nimate nobenih drugih vprašanj, lahko preidemo na izvedbo testa za hiv. Se strinjate s tem, da se boste danes testirali za hiv?«

Svetovalec nato zabeleži odgovor uporabnika.

Ne pozabite:

• lokalna zakonodaja in predpisi lahko terjajo specifične oblike pridobitve soglasja,
• starost za podajo soglasja za medicinske preglede in posege je lahko različna – v nekaterih primerih je treba pridobiti soglasje staršev.

×

Prilagoditve

Kdaj in kako se pridobi soglasje, je odvisno od okoliščin in načina dela CPTSS ter od državne zakonodaje in predpisov.

Nekatere možnosti so:

• svetovalec oziroma terenski delavec pridobi ustno soglasje v pogovoru pred testiranjem in to zabeleži,
• zdravnik ali medicinska sestra pridobi soglasje pred odvzemom vzorca,
• v nekaterih državah je za testiranje za hiv potrebno pisno soglasje,
• če se pride testirat mladoletna oseba, se upoštevajo določila lokalne zakonodaje in predpisov, zato je morda potrebno soglasje staršev – opravilna sposobnost za medicinske konzultacije in posege se razlikuje od države do države.

×

Izboljševanje kakovosti

Tretje vprašanje samoevalvacijskega vprašalnika projekta Euro HIV EDAT se ukvarja z zaupnostjo in soglasjem. Proces pridobitve soglasja je lahko del premišljevanja celotnega procesa testiranja, npr. z uporabo samoevalvacijskega vprašalnika med redno intervizijo ali sestankom osebja.

×

Opis

Zaupnost pomeni, da se osebni podatki uporabnika uporabljajo samo za namen, za katerega so bili pridobljeni in potrebni in je ena izmed bistvenih komponent, na katerih temelji soglasje. Anonimnost pa pomeni, da uporabniku nikoli ni treba razkriti imena in drugih osebnih podatkov.

×

Smernice

Zakonodaja in področni pravilniki pogosto določajo medicinsko zaupnost za zaposlene na področju zdravstva. Vendar pa niso vse zdravstvene storitve zastavljene tako, da bi zaupnost lahko zagotavljale. Zaradi še vedno obstoječe stigme in diskriminacije oseb, ki živijo s hivom, in tudi zaradi homofobije je zaupnost še vedno zelo pomemben faktor za mnoge, ki se odločijo za testiranje. Poleg tega, da uporabnikom zelo jasno pojasnite zaupnost, pomaga tudi pisna izjava o zaupnosti (oziroma anonimnosti, če jo zagotavljate), ki jo uporabnik prejme v procesu.

Za zagotavljanje zaupnosti CPTSS za sledenje uporabnikom skozi celotni sistem uporabljajo unikatne identifikatorje, kot npr. začetnice imena in priimka in rojstni datum. Če se vzorci pošiljajo v laboratorij, je ta unikatni identifikator lahko številčna koda. V takih primerih se vodijo ločene baze podatkov za osebne podatke in zdravstvene informacije (vključno z ločenimi torbami za terensko storitev), s čimer se zagotovi, da nobena tretja oseba ne more povezati testirane osebe z rezultatom testa.

Nekateri CPTSS nudijo svoje storitve anonimno, vendar je to redko. Sledenje uporabnikom skozi proces jim omogočajo znaki, številke ali izmišljena imena. Anonimnost pa izključuje možnost dodatnih storitev, kot je npr. opomnik za redno testiranje.

Primer: Osnovni osebni vprašalnik, ki ga uporablja AIDS-Hilfe v Hannovru (prevod izseka)

• Analiza tveganja in test sta anonimna, prosimo, ne navajajte svojega imena.
• Hitri test načeloma izvajamo samo skupaj z izčrpno analizo tveganja in svetovanjem. Hitri test brez svetovanja ni na voljo.
• Tako kot zdravniki in receptorji so tudi naši svetovalci zavezani k strogi zaupnosti.

×

Prilagoditve

Obstaja nekaj komponent, ki uporabniku skupaj zagotavljajo zaupnost oziroma anonimnost. Njihova uvedba je odvisna od lokalnih okoliščin, kot so zbiranje podatkov in obveznosti pri poročanju, postopki v laboratorijih, prostori, ki so na razpolago, ipd.:

• uporabnike se lahko naroča, da se izognejo srečevanju drugih v čakalnicah,
• uporabnik se ne vrača v čakalnico, potem ko je enkrat vstopil v proces,
• uporabnik dobi številko, kodo ali znakec, njegovo ime ni nikjer zavedeno,
• uporabnik si izbere izmišljeno ime,
• vsi člani osebja so zavezani k zaupnosti.

×

Izboljševanje kakovosti

Tretje vprašanje samoevalvacijskega vprašalnika projekta Euro HIV EDAT se ukvarja z zaupnostjo in soglasjem. Proces pridobitve soglasja je lahko del premišljevanja celotnega procesa testiranja, npr. z uporabo samoevalvacijskega vprašalnika med redno intervizijo ali sestankom osebja.

×

Opis

Vprašalnik je orodje, s pomočjo katerega ugotavljamo stopnjo tveganja za prenos hiva, hepatitisa ali druge SPO, ki ji je bil uporabnik morda izpostavljen.

×

Smerince

CPTSS uporabljajo orodja za oceno tveganja, da bi:

• ugotovili stopnjo tveganja, ki mu je uporabnik izpostavljen,
• lahko smiselno priporočili testiranje (kateri test in kdaj),
• lahko ugotovili, kaj lahko v uporabnikovem primeru pomeni reaktiven rezultat testa
• lahko zabeležili soglasje uporabnika za testiranje,
• lahko razvili svoje storitve na podlagi analize podatkov.

Uporabnika je treba pred pridobitvijo soglasja obvestiti o namenu ocene tveganja in o tem, za kaj bodo podatki uporabljeni.

Orodja za oceno tveganja so običajno v obliki vprašalnikov in poleg vprašanj o demografskih podatkih vsebujejo naslednja temeljna vprašanja:

• Kdaj ste se nazadnje testirali?
• Zakaj se testirate?
• Kako ocenjujete stopnjo tveganja, da ste se okužili?
• Kakšnim vrstam tveganja ste bili izpostavljeni (vrsta spolnega odnosa, hiv-status partnerjev, skupna raba pripomočkov za vbrizgavanje drog)?
• Kako bi se počutili, če bi bil rezultat testa reaktiven?

Vprašalnik za oceno tveganja izpolnijo in oddajo uporabniki sami ali pa se ga izpolni s pomočjo svetovalca med svetovanjem pred testom. Sodelovanje v oceni tveganja je prostovoljno in ni predpogoj za izvedbo testiranja (»Izpolnjeni vprašalnik pomaga svetovalcu, da se lahko posveti vašim potrebam. Izpolnjevanje vprašalnika je popolnoma prostovoljno in ni pogoj za testiranje.«). Če uporabnik vprašalnik izpolni pred svetovanjem, se lahko svetovalec na podlagi odgovorov v vprašalniku pripravi na pogovor.

Pomembno je najti ravnovesje med sledenjem vprašalniku o oceni tveganja, zapisovanjem opazk ter sledenjem uporabniku in odgovarjanjem na njegove potrebe. Včasih je za uporabnika bolje, če svetovalec oceno tveganja zabeleži po spominu po opravljenem pogovoru.

Pripomočkov za oceno tveganja, ki jih uporabljajo CPTSS, je ogromno.

Povezava na Fragebogen_english 2016.pdf

Povezava na Fragebogen_Schnelltest (englisch) ab Mai 2016

Povezava na Fragebogen-2016-03_EN.pdf

Projekt COBATEST je razvil obrazec za zbiranje podatkov, ki vključuje tudi oceno tveganja.

×

Prilagoditve

Prilagajanje pripomočkov in postopkov za oceno tveganja je v glavnem namenjeno usklajevanju interesov uporabnika (nizkopražno prostovoljno svetovanje in testiranje) z nekaterimi širšimi interesi, kot sta evalvacija in raziskovanje.

Vprašalnike in zbiranje podatkov je mogoče prilagoditi potrebam ciljne populacije in lokalnim okoliščinam, da bi se karseda zmanjšalo negativne vplive na odločanje za testiranje in karseda povečalo količino uporabnih informacij za usmerjanje storitev CPTSS. Vidiki zbiranja podatkov o oceni tveganja, ki se jih lahko prilagaja, so:

• kdo bo vprašalnik izpolnjeval in kdaj (svetovalec ali uporabnik; pred, med ali po svetovalnem pogovoru pred testiranjem),
• dolžina vprašalnika,
• kako osebna so vprašanja,
• uporaba jezika v vprašalniku, prilagojena kulturni in jezikovni raznolikosti.

Odzivanje na potrebe uporabnika v sleherni situaciji lahko pomeni:

• prisluhniti skrbem uporabnika in preložiti oceno tveganja,
• opustiti izvedbo ocene tveganja v celoti,
• izpolniti obrazec za oceno tveganja ali zbiranje podatkov po spominu, potem ko uporabnik že zapusti prostor.

×

Izboljševanje kakovosti

Vključevanje ciljne populacije v oblikovanje orodij za zbiranje podatkov (npr. vprašalnikov) in postopkov (npr. kdo izpolnjuje vprašalnik, kje in kdaj) v fazi načrtovanja je lahko za CPTSS koristno. Orodje PQD (Razvoj kakovosti z udeležbo, ang. Participatory Quality Development, dostopno na www.qualityation.eu) ponuja napotke za uporabo metod, kot je fokusna skupina, za posvetovanje z deležniki in njihovo vključevanje tudi v primeru, ko je na voljo le malo časa in virov.

Za izpopolnjeno izboljšavo kakovosti so lahko vprašanja o oceni tveganja del povratnih informacij, za katere prosimo uporabnike. Ekipa CPTSS pa se lahko potem pogovori o uvedbi potencialnih sprememb za izboljšanje zbiranja podatkov.

×

Opis

Podatki, ki se zbirajo v okviru storitev CPTSS, se analizirajo za namene spremljanja, evalvacije ali raziskav. Podatki lahko opisujejo ciljno populacijo, pomagajo pri oceni njenih potreb in identificirajo trende v dojemanju tveganja in odnosa do testiranja.

×

Smernice

Uporabnike je treba obveščati o uporabi podatkov, ki jih zbiramo v procesu storitve CPTSS (npr. »Vaši odgovori bodo uporabljeni tudi za izboljševanje naše storitve in v raziskovalne namene.«), in omogočiti, da je sodelovanje v oceni tveganja prostovoljno in ni pogoj za testiranje.

Ugotavljanje trendov je pogojeno s standardiziranimi vprašanji, rednim zbiranjem podatkov, njihovim vnašanjem v baze podatkov in analiziranjem.

Tudi vprašanja o majhnem številu spremenljivk lahko pomagajo usmerjati delo CPTSS.

Kdo pristopa k storitvam CPTSS, je to ciljna populacija?

• Spolna identiteta (moški, ženske, transspolne in interseksualne osebe),
• starostna skupina,
• država rojstva,
• stalno bivališče,
• spolna usmerjenost.

Zakaj ljudje pristopajo k storitvam CPTSS, ali se želijo testirati na podlagi dejanskega tveganja?

• Čas zadnjega testiranja,
• razlog za testiranje (redno preverjanje stanja, nedavno tveganje, nov partner ipd.),
• samoocena tveganja (npr. na lestvici od 1 do 10),
• nedavno tvegano spolno vedenje (z osebo katerega spola, tip spolnega odnosa, zaščiten ali nezaščiten, kako pogosto, koliko časa je preteklo od tega),
• deljenje pripomočkov za vbrizgavanje drog.

Kako se bodo osebe, ki pristopijo k storitvam CPTSS, odzvali na morebiten reaktiven rezultat testa (pokazatelj strahu in stigme)?

• Samoocena odziva (npr. na lestvici od 1 do 5, kako močno bi diagnoza hiva vplivala nate).

Katere druge zdravstvene težave se zdijo pomembne osebam, ki pristopajo k storitvam CPTSS, so ozaveščene o SPO, hepatitisu, celjenju ipd.?

• Zgodovina testiranj, diagnoz in zdravljenj,
• zgodovina cepljenj,
• ozaveščenost o specifičnih SPO, npr. o sifilisu.

Osnovna statistična analiza odgovorov se lahko povzame v rednih poročilih za debate na sestankih osebja.

Predloga: Statistično poročilo

Elementi spodnjega seznama vključujejo kazalnike, ki so bili v okviru projekta HIV COBATEST predlagani kot kazalniki za spremljanje in evalvacijo storitev CPTSS:

• skupno število testov,
• povprečna starost,
• distribucija po starosti.
• distribucija po spolih,
• spolna usmerjenost,
• kraj bivanja (po poštni številki oziroma regiji)
• razlog za tokratno testiranje,
• zadnje test za protitelesa proti hivu,
• rezultat testa,
• število izpolnjenih evalvacijskih listov,
• uporabniška ocena storitev, kaj jim je bilo všeč in kaj bi izboljšali,
• kje so uporabniki izvedeli za storitev testiranja?

×

Prilagoditve

Obseg zbiranja podatkov in analiz se lahko prilagodi glede na čas in veščine, ki so na razpolago. Ko sta baza podatkov in sistem poročanja vzpostavljena, se lahko osnovne podatke periodično redno analizira.

Mogoče pa je tudi zaprositi za strokovno pomoč, ko ste v fazi vzpostavljanja, in potem osebje usposobiti za vnos podatkov, upravljanje z njimi in njihovo analizo.

Možnosti za zmanjšanje stroškov:

• študentom ponudite možnost, da analizo podatkov izvedejo v okviru svojega izobraževanja (npr. pri študiju družbenih ved, socialnega dela, upravljanja javnega zdravja ipd.),
• znižajte pogostost poročanja o analizi in to združite z drugimi evalvacijskimi in poročevalskimi nalogami.

×

Izboljševanje kakovosti

Mnogi sistemi za upravljanje s podatki imajo integrirano čiščenje podatkov in mehanizme za preverjanje podatkov, s čimer se karseda zmanjša možnost nepravilnosti.

O tem, kako izboljšati zbiranje podatkov in njihovo analiziranje v CPTSS, se lahko podučite v strukturiranih orodjih za izboljševanje kakovosti, kot sta Succeed ali QIP (www.quality-action.eu). Obe vključujeta tudi vprašanja o dostopnosti in koristnosti podatkov, ki so na voljo za sprejemanje odločitev in razvoj.

×

Opis

Svetovalne metodologije predstavljajo nabor principov in tehnik, ki jih uporabljajo svetovalci pri izvajanju pogovorov z uporabniki. Temeljijo tako na psiholoških in družbenih teorijah kot tudi na praktičnih izkušnjah pri svetovanju.

×

Smernice

Svetovalni pogovori pred in po testiranju so najpogosteje enkratne, kratke intervencije. Izbrana svetovalna metodologija mora biti prilagojena času, ki je na razpolago, potrebam in ciljem uporabnika, pa tudi ciljem CPTSS.

Svetovanje v procesu testiranja za hiv lahko vključuje usmerjene, polusmerjene ali neusmerjene tehnike vodenja pogovora, motivacijsko vodenje pogovora ipd. Za svetovanje o hivu so že bile razvite številne smernice in kontrolni seznami. Ti dokumenti naštevajo pristope in odnose za izvedbo učinkovitega svetovanja.

Priročniki za usposabljanje za svetovanje in predstavitve vsebujejo podrobne informacije o svetovalnih metodah, primernih za CPTSS, še posebej tistih, ki jih izvajajo vrstniki.

Link to US CDC: cdc_hiv_scripts-rapid_hiv_testing_for_individuals

×

Prilagoditve

O vlogi in obsegu svetovanja kot dela procesa prostovoljnega testiranja in svetovanja se je že veliko govorilo. Nekateri trdijo, da je potrebno popolnoma profesionalno svetovanje, da bi se testiranja izkoristilo kot priložnosti za vplivanje na zniževanje stopnje tveganega vedenja. Drugi, tudi ECDC in SZD, pa predlagajo zamenjavo termina svetovanje s terminom informiranje vsaj za pogovor z uporabnikom pred testiranjem.

Svetovalne metodologije lahko ponujajo jasne principe in praktične pristope, s pomočjo katerih lahko CPTSS razvije svoje smernice za svetovanje in priročnike za usposabljanje. Nekateri faktorji, ki vplivajo na to, kako je svetovalni pristop (npr. motivacijski intervju) prilagojen za pogovor pred in po testiranju v CPTSS, so:

• Kdo izvaja svetovanje (npr. vrstnik, socialni delavec, psiholog, medicinska sestra)?
• O čem se pogovarja med svetovanjem (npr. ocena tveganja, skrb zase, stigma, homofobija, napotitev na druge storitve)?
• Kakšne so omejitve okoliščin, v katerih testiranje poteka (npr. raven zasebnosti pri terenskem testiranju, časovne omejitve)?
• Kakšne so potrebe ciljne populacije (npr. hiter in preprost potek testiranja za MSM, ki se testirajo redno in pogosto, ali dostopanje do novih ciljnih skupin ranljivih MSM, ki nimajo predhodne izkušnje s testiranjem)?

Možnosti za zmanjšanje stroškov:

• usposabljanje prostovoljcev (s predhodnimi izkušnjami na tem področju ali brez njih) za delo vrstniških svetovalcev,
• razvoj lastnih prirejenih programov za usposabljanje v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki.

×

Izboljševanje kakovosti

Pomemben del strukturiranega izboljševanja kakovosti je premišljanje svetovalne metodologije, skript, kontrolnih seznamov in gradiv za usposabljanja. To se lahko počne na posebnih letnih ali dvoletnih temu namenjenih sestankih. Najbolje je, da pri tem sodeluje vse vključeno osebje (prostovoljci, plačani svetovalci, izobraževalci, vodje, ocenjevalci, vabljeni strokovnjaki), upošteva pa se lahko tudi povratne informacije uporabnikov (rezultate evalvacije), če so na voljo. Takšna poglobljena diskusija je uporabna tudi za prilagajanje svetovalne metodologije na spremembe v procesu testiranja, pri ciljni populaciji in njihovih potrebah.

V orodju PQD (Razvoj kakovosti z udeležbo, ang. Participatory Quality Development, dostopno na www.quality-action.eu) najdete navodila za uporabo metod, kot so hitra ocena, fokusna skupina ali register povpraševanja in dvomov (ang. Enquiries and Concerns Register), s pomočjo katerih lahko zbirate povratne informacije od uporabnikov, pa tudi osebja in prostovoljcev.

×

Opis

Obveščanje partnerjev v kontekstu CPTSS pomeni informiranje spolnih partnerjev uporabnika, pri katerem je bila ugotovljena okužba, o možnosti, da so bili tudi oni izpostavljeni okužbi.

×

Smernice

Obveščanje partnerjev je običajno del pogovora, ki poteka po testiranju s tistimi uporabniki, ki prejmejo pozitivno diagnozo okužbe s hivom ali drugo SPO. Obstaja več različnih pristopov k obveščanju partnerjev in tudi več različnih praks, ki se izvajajo po različnih državah. Je pa tema obveščanja partnerjev tudi kontroverzna.

Nekateri namreč trdijo, da je vsakršna oblika obveščanja partnerjev sporna zaradi zagotavljanja zasebnosti MSM in lahko povzroči zmanjšanje uporabe rednega testiranja, še posebej med tistimi, ki menijo, da so bili izpostavljeni tveganju.

Trenutna priporočila (glejte poročilo ECDC o obveščanju partnerjev) priporočajo uporabo sistemov prostovoljnega anonimnega spletnega obveščanja partnerjev. Takšni sistemi uporabniku omogočajo neposreden vnos kontaktnih podatkov svojih spolnih partnerjev v sistem, ki potem generira obvestila preko SMS in/ali elektronske pošte. Pošiljatelj je izvajalec zdravstvene storitve in prejemnik sporočila po tej poti ne more izslediti nazaj do uporabnika. Lahko pa prejemnik ugiba po svojem spominu in glede na število partnerjev, ki jih je imel. Zato je bistvenega pomena, da je obveščanje partnerjev za uporabnike prostovoljno, da ne bi zanje pomenilo ovire za samo testiranje.

Oglejte si primer lizbonske testirne točke LX:

• http://www.checkpointlx.com/public/uploads/posters/2016/02_HIV_Partners_Notification_PARIS_2016.pdf
• http://www.checkpointlx.com/public/uploads/posters/2016/05_CheckOUT_AIDS2016.pdf

Več primerov v nizozemščini, angleščini, portugalščini in španščini si lahko ogledate tukaj:

• https://partnerwaarschuwing.nl/
• https://www.sxt.org.uk/
• http://www.letthemknow.org.au/
• http://www.thedramadownunder.info/introduction/
• http://www.checkpointlx.com/checkout
• http://www.inspot.org/
• http://gaispositius.org/contacto/diselo/

 

×

Prilagoditve

Obveščanje partnerjev je občutljiva tema tako za uporabnike kot za ponudnike storitev. Razvoj spletnega sistema zahteva tehnično znanje. Če se odločate za vzpostavitev takega sistema, je pomembno upoštevati tako lokalne okoliščine kot tudi državno in evropsko zakonodajo na področju varovanja osebnih podatkov:

• velikost kraja in socialne oziroma spolne mreže MSM,
• stopnjo zaskrbljenosti glede zaupnosti in anonimnosti med uporabniki,
• strošek razvoja spletnega sistema in njegovih potencialnih prednosti.

Za pregled sprejemljivosti obveščanja partnerjev (iz ZDA) glejte https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4948177/pdf/nihms797152.pdf

Možnosti za zmanjšanje stroškov:

• če pričakujete le manjše število obvestil partnerjem, je smiselno razmisliti o sistemu ročnega pošiljanja obvestil preko SMS ali elektronske pošte od nevtralnega pošiljatelja (npr. s splošnega naslova testirne točke, ki ga upravlja osebje).

×

Izboljševanje kakovosti

Medtem ko je odhodni del obveščanja partnerjev (npr. povečano število poslanih obvestil, število obveščenih partnerjev) mogoče spremljati, pa povratnih informacij o kakovosti sistema od njegovih uporabnikov ni mogoče pridobiti, saj temelji na prostovoljnosti in anonimnosti. Če obveščeni partnerji skupaj z obvestilom dobijo kodo ali kupon, ki ga uporabijo ob obisku testirne točke v CPTSS, se jih lahko zaprosi za povratne informacije, lahko se prešteje obisk testirne točke in tudi odkrite okužbe. Seveda pa se lahko zgodi, da kateri od obveščenih partnerjev obiščejo storitev testiranja brez uporabe kode ali pa pri katerem drugem ponudniku.

Redne uporabnike storitve se lahko prosi za povratne informacije o sistemu v okviru evalvacije, osebje pa lahko prouči kakovost sistema v okviru splošnih strukturiranih aktivnosti za izboljšanje kakovosti, npr. z uporabo orodij, ki so na voljo na www.quality-action.eu, in med rednimi sestanki osebja.

×